Omemba: Matevž Sluga

»Največji izziv je bil, kako ga žanrsko prijeti in postaviti odrsko interpretacijo.«

»V liku smo iskali arhetip zla in nekakšno odmaknjenost od realnosti.«

»Želel sem z njim izraziti upanje, za katero se mi zdi, da se je izgubilo.«

»Skozi bajko in satiro odslikava nekaj, kar se dogaja ves čas, enkrat manj in drugič bolj intenzivno.«

»Ja, vsekakor je tokrat drugače.«

»Tak princip pisanja se mi zdi, da je prišel zelo naravno.«

»To besedilo je velik izziv, hkrati pa velik privilegij.«

»Pri ustvarjanju tega teksta sem zelo uživala.«

»Mislim, da je to vsekakor zelo generacijsko zaznamovano.«

»Mislim, da je to vsekakor zelo generacijsko zaznamovano in da si nekako niti ne znamo več predstavljati neke alternative mirnosti, stalnosti, bivanja.«

»Ja, vsekakor je tokrat drugače. Besedilo je bilo, kot rečeno, že izvedeno v okrnjeni bralni verziji, ampak se mi zdi, da je tokrat tekst res zazvenel drugače.«

»Tak princip pisanja se mi zdi, da je prišel zelo naravno, ravno zaradi tega poslušanja in tudi likov, ki ne reagirata nujno oziroma nista toliko impulzivna in napadalna.«

»To besedilo je velik izziv, hkrati pa velik privilegij, da dobiš nekaj takega v roke, ker je že na ravni jezika izjemno muzikalno.«

»Bil je izziv, sploh to, da te lovi mikrofon.«

»Pri ustvarjanju tega teksta sem zelo uživala, ker se mi zdi, da gradacija čustev poteka tako naravno.«

»Mislim, da je to vsekakor zelo generacijsko zaznamovano in da si nekako niti ne znamo več predstavljati neke alternative mirnosti.«

»Vsekakor, vse to je vzročno-posledično.«

»To je absolutno nujno.«

»Strah me je prevelikih oči in premajhnih medvedov.«

»Nenehna negotovost pa ga spravlja v vse večjo stisko.«

»To je najbolj zelen klobuk sveta!«

»Po dolgem času se nečesa veselim. In kokr bo najbolj gadno, se selit pa iskat flet pa urejat birokracijo pa te pi*****je. Tko bo hkrati tut dobr. Zame bo dobr.«

»Ne vem, kje v tej sliki je prostor zame.«

»Pol pa pomislim na vse, kar zamujam zarad tebe. Na moja najboljša leta, ki si mi jih ukradu.«

»Utihni, Neža! Slab človek si. Je dobr to poslušat, ne? Bori se proti besedam, ki ti jih v obraz meče oseba, ki te ma najrajš na svetu.«

»Nagrajeno dramsko besedilo Brine Jenček je sveže in neposredno, predstavlja razpadajoči svet in v njem razpadle odnose, ki so ujeti v komunikacijsko pustino, omejeno le na ekstrakt jezika sodobne tehnologije.«

»Trdno sem prepričan, da smo številnim pomagali do prvega srečanja s tako imenovano umetnostjo.«

»Če sem kdaj premišljeval o poslanstvu svojega poklica, je bilo prav takrat, ko sem zrl v radovedne oči mladih gledalcev, ko smo jim z uprizoritvijo in pogovorom posredovali svoje veselje do gledališča in umetnosti nasploh.«

»Poučno-zabavno srečanje z izrazili gledališča in njegove sproščene domišljije zagotovo nakazalo pot k neovirani radovednosti, ki je v življenju še kako pomembna.«

»Psihološki realizem, ki si ga je Arne Lygre izbral kot osnovni pripovedni slog, je samo zunanja plast besedila, ki je ves čas prežeto z absurdnim, bizarnim humorjem ter globokim občutjem melanholije in 'teže sveta', ki jo dramatikove osebe nosijo na svojih ramenih, ne da bi se dovolj zavedale tega bremena.«